“Najboljši način napovedovanja prihodnosti je, da jo iznajdemo sami.”

Alan Kay

Prihodnostno pismenost lahko opredelimo kot sposobnost ljudi in organizacij da uspešno uporabljajo prihodnost, tako za projekcijo relevantnih trendov kot za razvoj celostnih in časovno razdelanih rešitev za kompleksne in daljnosežne izzive. Področje napovedovanja, predvidevanja oziroma anticipacije ponuja orodja za razvoj kritičnih uvidov v (možne, želene, izvedljive, idr.) prihodnosti in zelene sistemske prehode; hkrati pa za prenašanje teh uvidov na različne nivoje prakse. Skeniranje horizonta, identifikacija trendov, ustvarjanje vizij, načrtovanje scenarijev in pogled nazaj (angl. backcasting) predstavljajo nekatere najbolj uporabljene in preizkušene metode predvidevanja. V zadnjih letih je zaznati tudi velik porast participativnih, interaktivnih in izkustvenih oblik predvidevanja, denimo v obliki resnih iger.

Close Menu