Ukrepanje za omejitev podnebnih sprememb ni le stvar posameznih skupin, narodov ali političnih strank. Človeštvo se je znašlo na prelomnici, kjer moramo, od lokalnih pa vse do globalne ravni, na novo premisliti o dobrem življenju ter potrebnih in želenih oblikah gospodarstva znotraj varnega operativnega prostora na vesoljski ladji Zemlja.

Model gospodarstva kot ga poznamo danes je, opirajoč na tekmovalnost, izkoriščanje omejenih virov ter mantro rasti, mnogim omogočil standard življenja brez zgodovinske primere. A to se je v veliki meri zgodilo na račun poglabljanja družbenih neenakosti, ekosistemskih neravnovesij ter kopičenja moči odločanja in vpliva.

Vse jasneje je, da takšno gospodarstvo ni primerno za daljnosežne izzive 21. stoletja. Napočil je čas za iznajdbo novih proizvodov, storitev, celotnih gospodarskih sistemov in sistemskih prehodov v zeleno prihodnost, ki temeljijo na načelih sodelovanja, trajnostnosti, solidarnosti, nizkoogljičnosti, krožnosti snovi in obnavljanja ekosistemov.

A trenutno ni trdnega konsenza, kako družbene in okoljske izzive praviloma razumeti ter kako jih povezano naslavljati in reševati. Pogledi na te izzive, oziroma z njimi povezane različne izkušnje, predpostavke, teorije in ambicije, so mnogokrat nasprotujoči in izhajajo iz različnih razumevanj sveta ter dinamik (in nasploh možnosti) sprememb.

To se odraža tudi v različnih razlagah tako imenovane trajnostno usmerjene inovacije. Danes je ključna sposobnost znati o inovacijah razmišljati kritično, med njimi prepoznavati celostne rešitve ter tako ozaveščeno iznajti in udejanjati lastne inovacije, strategije, vizije, partnerstva in okvire ki širijo možnosti v prehodu v trajnostno družbo.

Close Menu